V soboto, 26.10. 2019 smo se gasilci PGD Dob pri Šentvidu odpravili na izlet v Šaleško dolino. Velenje in Šoštanj. Oba kraja sta močno zaznamovana z energetiko, saj v Velenju kopljejo premog za našo največjo termo elektrarno v Šoštanju. Oba objekta, tako Velenjski premogovnik, kot najnovejši del termo elektrarne TEŠ 6 smo si tudi ogledali.
V premogovniku smo lahko videli, kako se je kopal premog nekoč in kako danes. Predstavili so nam težko življenje rudarjev in razvoj rudarske tehnike od lesenega vozička, do sodobnih strojev, s katerimi delajo danes. Povedali so nam, da je Velenjski rudnik z načinom rudokopa nekaj posebnega, saj tako debele plasti, od 100 do 150 m, kot je v Velenju, ni nikjer na svetu. Z dvigalom iz leta 1888 smo se spustili dobrih 150 m pod površje. Videli smo lahko, kako težko in trdo delo so imeli rudarji, lahko smo začutili kako izgleda eksplozija plina v rudniku in posledično nesreča. Seveda pa brez rudarske malice ni šlo. Ogled smo zaključili z vožnjo z rudarskim vlakom do dvigala, kjer smo se po slabih dveh urah le ugledali toplo oktobrsko sonce, ki nas je spremljalo skozi ves dan.
Po zajetem svežem zraku in ugledani svetlobi smo se odpeljali proti Šoštanju, kjer so nam najprej predstavili način delovanja sodobne termo elektrarne, ki za našo državo proizvede od tretjine do polovice potrebne elektrike. Po predstavitvi so nas popeljali še skozi prostore TEŠ 6, kjer iz premoga preko pare nastaja elektrika, do ogromnega hladilnika vode in nato še na vrh, 126 m visokega objekta, kjer smo lahko občudovali razgled po celotni Šaleški dolini in ostalem delu elektrarne, z ogromno deponijo velenjskega lignita. Še najbolj veličasten pa je bil pogled na Šoštanjsko in Velenjsko jezero, ki sta nastajala po drugi svetovni vojni, zaradi izkopa lignita in posledično posedanja tal. Velenjsko jezero je bistveno večje in kar sedem metrov višje od Šoštanjskega, ki pa je najgloblje jezero v Sloveniji, saj po najnovejših podatkih, dosega skoraj sto metrov, pa še se veča.
V popoldanskem času smo obiskali še Velenjske gasilce, ki so nam prijazno predstavili svoje društvo ter razkazali svojo tehniko. V Dobrni nas je čakalo kosilo, pot proti domu pa nas je vodila skozi Žalec, kjer smo okusili pivo iz savinjskega hmelja na fontani piva.
Domov smo se vrnili polni vtisov na predvečer, dejansko najdaljše noči v letu, saj nam zadnjo noč v oktobru vrnejo uro spanca, ki nam jo vzamejo v spomladanskem enakonočju.
