Na pobudo in v izvedbi mladih smo v Dobu bogatejši za zanimivo pridobitev »Knjižnico pod vrbami«. Tako so poimenovali kotiček na vaški gmajni, ki je opremljeno s knjižno omaro, ki je pritrjena na drevo ter na platoju postavljena mizica in klop, na kateri je simpatičen napis »ujela bi srečo tukaj na klopci….«.
Uradno smo Knjižnico pod vrbami predali v uporabo 29. junija in jo tudi blagoslovili v prisotnosti krajanov, ki so se tisti večer udeležili maše v čast  zavetnika soseske sv. Petra. Kot se spodobi, smo ob odprtju »Knjižnice pod vrbami« pripravili tudi krajši kulturni program s pogostitvijo.
Prijeten kotiček v senci mogočnega drevesa pa vas vabi tudi, če niste ljubitelji knjig, vabi vas na sproščujoči počitek po sprehodu, na prijeten prijateljski ali pa celo romantični klepet.
Ob tej priliki so akterji lepo očistili tudi strugo hudourniškega potoka ter izdelali novi mostiček čez strugo. Sodelujoče pa lahko prepoznate na slikah v prilogi.
Misli, ki so bile izrečene in nekaj utrinkov pa si lahko preberete v prilogi.

Kulturni program ob odprtju »Knjižnice pod vrbami«- na dan sv. Petra 29.junij 2019

Bog daj, svetel dan, dragi bralec !           bral David Klemenčič

»Mami«, je zaklicala štiriletna hčerka svoji mamici, »Bogdaj je na televiziji«. Ko mi je mlajša župljanka povedala, da me njena hčerka pozna pod imenom Bogdaj, sem pomislil, zakaj pa ne bi knjige z Ozarami, ki sem jih imel na slovenski televiziji, naslovil z tem pozdravom. Na Dolenskem in tudi drugod po Sloveniji se večina ljudi na deželi pozdravlja tako. Navadno je Bogdaj odgovor na pozdrav Dobro jutro, Dober dan, Dober večer. Te vrstice so namenjene  tistim, ki negodujejo  nad tem pozdravom, češ kaj neki bo Bog dal. Naj dodam še to: vedno govorim z zavestjo, da je vse, kar ljudje imamo, dar Božji in zato je zame vsak dan bolj šenkan kot zaslužen.
Tako je na zapisal naš rojak Marjan Lampret na začetku svoje knjige, ki jo je poimenoval Bogdaj in to naj bo tudi pozdrav na današnjem odprtju, » Knjižnice pod vrbami«, kakor so jo poimenovali idejni avtorji.
V teh toplih poletnih dneh se na polju začenja eno najlepših,skoraj prazničnih  dejanj -žetev, včasih je to pomenilo tudi konec lakote, danes je Hvala bogu, vsaj za nas drugače,  pa  prisluhnimo pesmi o  žito, avtorice Dragice Šteh:

Dragica Šteh: Žito                                                                                     brala Petra Virant

V poletnem dnevu
sije kot zlato
in ko hvaležno skloni glavo,
čas je za slovo.
Kakor v hrepenenju
čaka zadnji dan,
samotno bo strnišče
a polna, srečna dlan.
V dobrih starih časih
korak je bil spoštljiv
in srp žanjice mlade
je božal,
ne kosil.
In pesem, ki je tekla
med snope,
kakor med,
je dala čar življenju
in pozlatila svet.
Zdaj snopov ni,
ne pesmi,
žanjic žarečih lic,
nihče ne zbira klasja
na polju ni več ptic,
Popolno
a brez duše
čez njivo stroj drvi,
ko prah pokriva solze
v spominih starih dni.
Knjižnica pod vrbami bo kraj za družabna srečanja s kulturnim pridihom. Na klopci pa  je simpatičen napis         »Ujela bi srečo, tukaj na klopci«.
In Sreča je! V majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh.
Ker danes goduje sv. Peter, prisluhnimo pripovedi -Kristus in sveti Peter na Krasu, kakor jo je nekoč pripovedoval tudi naš rojak Anton Dremelj – Resnik
Odlomek iz knjige  Slovenski pravljičarji Anton Dremelj Resnik, brala Urška Škrabec
Kot pozdrav današnjemu prazničnemu večeru, pa prisluhnimo še našemu dolenskemu rojaku Tonetu Pavčku

POPOTNIK                                                      brala Ana  Virant

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi – do rdečice
čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova,
poskusi
vnovič
in zopet
in znova.

Kot pravi ljudski pregovor » z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo« in da večer zaključimo kot se spodobi, prosimo g. Mirana, da  knjižnico pod vrbami in tudi nas blagoslovi.