Datumsko je bil letošnji pohod izbran res na pravi dan. Začetek meseca svečana je bil snežno moker, oblačen in novembrsko turoben, le dan po pohodu pa smo se prebujali v sneženo jutro. Nedelja, 11. februarja 2018 pa je bila že pred osmo zjutraj jasna, s soncem obsijana in pustno norčava.

Zbor nasmejanih in pustno našemljenih pohodnikov je bil ob pol deseti pri nadvozu v Podborštu. Krenili smo skozi vas Podboršt proti Zagorici, kjer so se nam pridružili še pohodniki, ki so nas čakali ob poti in tako pot skupaj nadaljevali proti Vrhu. Okrepčilo nas je že čakalo in seveda ni manjkalo pustno-valentinovih krofov. Okrepčani od domačih dobrot smo pot od tu naprej nadaljevali po neprehojenem snegu, čez Trnovico do Hrastovega Dola, kjer so nas domačini postregli in nas informirali z znamenitostmi vasi. Pohod smo nadaljevali kar po poti do Lučarjevega Kala, kjer nas je Jože že čakal z golažem in poletno, lahko pa smo si privoščili še napitek in sladico.

Za kočo na Lučarjevem Kalu smo se podali v snežno divjino in si pred tem napolnili nahrbtnike, kajti naše mobilno spremstvo, zaradi naravnih ovir, ni predvidevalo obiska naše zadnje postojanke pohoda. V lovski koči na Bojanskem so nas lovci že pričakovali, saj so imeli že pripravljen ogenj, na katerem smo popekli klobase in porabili še zadnje zaloge iz nahrbtnika. Po vsem napornem delu, smo se še pred mrakom napotili proti cilju, mimo Malih Pec v Dob ali v Podboršt, kakor je bilo pač komu bližje. Vsekakor nas je druščina okrog 80 pohodnikov, kljub naporni hoji po snegu, preživela prečudovito sončno obsijan, lep in veder  pustni zimski dan.