Dan nogometa in dobre volje

V Dobu tudi letos »Dan nogometa in dobre volje

So to emocije ali nostalgija po nekih preteklih časih? Kakor koli že – tudi letos so glavni scenaristi napovedali ponovitev Dneva nogometa in dobre volje. Napovedim scenaristov smo sledili tudi organizatorji in tako se je zadnjo avgustovsko nedeljo v Dobu ponovno zgodil nogometni dan, obarvan s pestro kulinarično ponudbo in začinjen z aktualno satiro.

Tako kot lani so dogodku močan pečat pustili Jožko, Rok in Nejc, ki so poskrbeli za popoldansko dobro voljo, ter seveda komentator Marko, ki je ves dan obiskovalce obveščal, kaj se trenutno dogaja.

Potek dogodkov na Dnevu nogometa in dobre volje je sedaj že dodobra poznan. Ko se na travnatem nogometnem igrišču na vaški gmajni v Dobu posuši jutranja rosa, nastopijo nogometaši, ki se podijo za žogo in se trudijo, da bi jo spravili v nasprotnikov gol. Istočasno svoje pozicije zavzamejo tudi ekipe, prijavljene na tekmovanje v kuhanju golaža. Letos jih je bilo šest.

Kmalu po nedeljskem kosilu se je zaključil nogometni turnir gasilskih ekip sosednjih društev, okoli kotličkov pa je že lepo dišalo. Najboljši v nogometu so bili gasilci iz Zagorice, najboljši golaž pa so po mnenju komisije pripravile Papirčkarice iz Doba.

S tem se je nekako zaključil tekmovalni del dneva, nadaljevanje pa je bilo, kot se za Dob spodobi, bolj šaljive narave. Tudi število obiskovalcev se je v tem času precej povečalo.

Medtem se je lepo rumeno in hrustljavo obarval tudi odojek, ki se je ob umirjenem ognju obračal skoraj celo dopoldne. Seveda je po mesninah z žara lepo dišalo tudi iz gasilskega šotora. V »jurčkih« pa se je dalo pogasiti tudi žejo, kajti dnevni komentator je obiskovalce večkrat opozoril, da »minister za zdravje opozarja, da je dehidracija eno hujših bolezenskih stanj«.

Kmalu po 14. uri so se na svoj rivalski nastop pripravljale nogometašice – neporočene proti poročenim. Po uvodnih pripravah, ki jih je vodila že od lani poznana sodnica »Ivana iz Ukrajine«, je sledil pravi dvoboj. Sodnica je imela kar precej dela, da je posortirala igralke, kam katera paše oziroma – še pomembneje – kam katera ne paše.

Po končani ženski tekmi je komentator napovedal tradicionalno dobusko atletsko tekmo »Bacanje kamena sa ramena«. Tekmovanje je potekalo v mešani sestavi, saj so se pomerila tudi dekleta. Najdlje pa je kamen zabrisal Tomaž iz Podboršta.

Medtem so se v zavetrju že ogrevali nogometaši – tisti do 100 in tisti preko 100 kilogramov. Tekma je bila zanimiva in napeta, rezultata pa žal v redakciji nismo uspeli pridobiti, kajti novinarska ekipa se je preveč trudila, da ne zapade v dehidracijo.

Med samo tekmo je bilo opaziti kar nekaj uglednih gostov, ki so s šumečimi bankovci želeli vplivati na izid tekme. Med njimi je bilo opaziti možaka z rdečo kravato, ki je z bankovci najbolj vneto opletal in je močno spominjal na ameriškega predsednika. Največ opravkov je imel s predsednikoma UEFA in FIFA.

Naša novinarska ekipa žal ni uspela pridobiti intervjuja z uglednimi gosti, ponovno zaradi že znanih zapletov z dehidracijo. Uspeli pa smo izvedeti, da je vse prisotne nagovoril in pozdravil podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole.

Kaj več vam zaradi omenjenih zapletov ne moremo povedati. Za boljšo predstavo dogajanja pa si le oglejte našo foto galerijo.

Nedeljsko popoldne se je počasi zaključevalo in dogodek smo končali tako, kot je napovedal Zeleni val:

»K’ bo treba jt fotrat, bo pa konc.«

Iz zanesljivih virov pa smo v teh dneh vendarle dobili podatek, da sta se glas harmonike in nekakšno prepevanje slišala še dolgo v topel poletni večer.

Skratka – bil je lep dan. Ni bil samo zabaven in nogometno obarvan, ampak je imel tudi dobrodelno noto.

Odzvali smo se na apel Društva Viljem Julijan in z željo pomagati dečku Teu iz okolice Ptuja, ki boleha za mišičnim obolenjem in potrebuje drago gensko zdravljenje. Tako smo v dneh po dogodku na dobrodelni račun skupaj nakazali dobrih 800 evrov.

Po hudi suši in močni vročini tega poletja smo imeli na ta dan prijetno poletno vreme. Nekaj dni prej je dež omehčal igrišče, nekoliko pa se je ohladilo tudi ozračje – skratka, kot nalašč za nogometni dan.

Če bomo imeli prihodnje leto spet srečo z vremenom in če se bodo porodile nove ideje, bomo morda nogometni dan ponovno ponovili.

Hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali in omogočili, da je nogometni dan tako lepo uspel. Še posebej velika zahvala gre Jožkotu in Roku Glaviču ter vsem njunim pomočnikom in asistentom, ki so poskrbeli, da tudi letos ni manjkalo dobre volje, smeha in – seveda – nogometa.