Prvih dvajset let Dobuske butare

Po neuradni evidenci, naj bi letos izdelali že vsaj dvajseto veliko butaro za cvetno nedeljo. Dvajset let brez prekinitve. Dvajset butar v velikosti 4 do 6 m.

Sestavljale so jih različne roke, nabirali bršljan na različnih krajih, samo enkrat v domačem kraju, drugače vedno vsaj par kilometrov iz Doba. Kar nekaj sosesčanov, ki so sodelovali pri izdelavi pa se jih je že poslovilo, ampak volja ostaja, ekipa pa se z leti spreminja. Zadnja leta  pri izdelavi sodeluje tudi KŠD Dob, še posebej »papirčkarce«, ki zdaj že redno  k vsaki butari dodajo nekaj svojih ročnih del. To so običajno rože iz papirja, ki se vpletejo v butaro.

Zadnjih 14 let, od leta 2004, smo butaro izdelovali pri posameznih hišah, po soseski Dob. Pred tem pa v gasilnem domu, zagotovo že leta 1997, lahko pa, da tudi še kakšno leto prej.

Letos je bila Velika noč pozno, zato je bilo bršljan, da bi bil bogat z bunkicami, težko nabrati. Naberemo pač, kar da narava. Glavne sestavine, to je bršljan in brinje, smo nabrali na vinorodni gorici Lisec, ostalo pa v domačih – dobuskih logih.

Butaro smo letos izdelovali pri Brnadinovih v Dobu, kjer so nas lepo pogostili, še prej pa pripravili tudi ostale sestavine, ki se vpletejo v butaro.

V jutru cvetne nedelje, so butaro k blagoslovu vozili različni sosesčani, običajno je bil zraven gostitelj, kjer se je izdelovala butara. Vožnja butare je poseben dogodek, za marsikoga tudi posebno doživetje, po blagoslovu se butaro odnese v cerkev, kjer krasi župnijsko cerkev, vse do ponedeljka, po beli nedelji, ko se s podiranjem božjega groba, pospravi tudi butare. Letos so  cerkev krasile štiri butare iz štirih sosesk.

Bilo jih je že več in tudi manj, Dobuska je  vedno.

We cannot display this gallery