Prvih dvajset let Dobuske butare

Po neuradni evidenci, naj bi letos izdelali že vsaj dvajseto veliko butaro za cvetno nedeljo. Dvajset let brez prekinitve. Dvajset butar v velikosti 4 do 6 m.

Sestavljale so jih različne roke, nabirali bršljan na različnih krajih, samo enkrat v domačem kraju, drugače vedno vsaj par kilometrov iz Doba. Kar nekaj sosesčanov, ki so sodelovali pri izdelavi pa se jih je že poslovilo, ampak volja ostaja, ekipa pa se z leti spreminja. Zadnja leta  pri izdelavi sodeluje tudi KŠD Dob, še posebej »papirčkarce«, ki zdaj že redno  k vsaki butari dodajo nekaj svojih ročnih del. To so običajno rože iz papirja, ki se vpletejo v butaro.

Zadnjih 14 let, od leta 2004, smo butaro izdelovali pri posameznih hišah, po soseski Dob. Pred tem pa v gasilnem domu, zagotovo že leta 1997, lahko pa, da tudi še kakšno leto prej.

Letos je bila Velika noč pozno, zato je bilo bršljan, da bi bil bogat z bunkicami, težko nabrati. Naberemo pač, kar da narava. Glavne sestavine, to je bršljan in brinje, smo nabrali na vinorodni gorici Lisec, ostalo pa v domačih – dobuskih logih.

Butaro smo letos izdelovali pri Brnadinovih v Dobu, kjer so nas lepo pogostili, še prej pa pripravili tudi ostale sestavine, ki se vpletejo v butaro.

V jutru cvetne nedelje, so butaro k blagoslovu vozili različni sosesčani, običajno je bil zraven gostitelj, kjer se je izdelovala butara. Vožnja butare je poseben dogodek, za marsikoga tudi posebno doživetje, po blagoslovu se butaro odnese v cerkev, kjer krasi župnijsko cerkev, vse do ponedeljka, po beli nedelji, ko se s podiranjem božjega groba, pospravi tudi butare. Letos so  cerkev krasile štiri butare iz štirih sosesk.

Bilo jih je že več in tudi manj, Dobuska je  vedno.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja