Deževna in hladna nedelja. Že vremenska napoved je bila slaba, pa vendar smo se 11. oktobra 2015 gasilci iz Doba odpravili na izlet proti Krasu in Furlaniji. Deževno vreme nas je spremljalo vse do Komna, kjer sta se nam pridružila tudi vodiča, brez katerih bi naš izlet bistveno manj zanimiv.
Kot ste za gasilce spodobi, smo najprej obiskali naše tovariše gasilce iz Komna. Po dobrodošlici, nam je predsednik tamkajšnjega društva predstavil njihovo društvo ter nam opisal potek gašenja požarov v naravi, s katerimi so se spopadali v zadnjih letih in jih je na njihovem območju največ. Seveda pa smo si ogledali tudi njihove gasilske avtomobile z vso opremo.
Sledil je prehod državne meje in postanek ob kraškem robu, na najbolj severni točki Jadrana, kjer smo lahko občudovali Tržaški zaliv, Devinski grad, pogled je segel na celotno slovensko obalo in tja do sosednje Savudrije. Nebo se je že razjasnilo in smo res lahko uživali v lepem razgledu. Pot nas je naprej peljala v Furlanijo, kjer kamniti kraški svet preide v ravnice, kjer se naša Soča izliva v Jadransko morje, mimo Gradeža, do Ogleja, v mesto z tisočletno zgodovino, ki je vplivala tudi na nas Slovence. Poleg ostalih znamenitosti smo si ogledali staro Oglejsko baziliko, ter se lahko povzpeli na 73 m visok zvonik, ki je zgrajen ob baziliki. Ob pogledu na mogočne zvonove je naše pritrkovalce napadla strast in preplezali so zaščitno ograjo ob zvonovih ter udarili melodijo na Oglejske zvonove.
Iz Ogleja nas je pot popeljala proti severu, v kraje, kjer od nekdaj in še vedno živijo Slovenci. Ustavili smo se v Doberdobu in si ogledali spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni ter spominski park z orožjem iz takratnega obdobja. To so tudi kraji Soške fronte in ravno v Doberdobu je bila ena najhujših ofenziv, kjer je sodelovalo in padlo veliko Slovencev v raznih polkih, takratne države Avstro – Ogrske.
Tu se je dan od jutranjega dežja spremenil v topel jesenski dan. Z vožnjo v smeri Gorice in z zopet nevidnim prestopom državne, smo se dvignili na dobrih 350 nadmorske višine na Cerje, kjer je od 2013 odprt pomnik Braniteljem Slovenske zemlje. Pomnik stoji na zahodnem robu krasa in ima čudovit razgled na okolico. V sedmih etažah je predstavljena zgodovina Slovencev vse do osamosvojitve. Je še v pripravljanju, mi pa smo ob ogledu največ zvedeli prav o prvi svetovni vojni.
Sledila je še zadnja točka lepe nedelje, Opatje Selo, kjer nas je že čakalo pozno kosilo, ki se je zavleklo v večer. Prijetno utrujeni in v veseli družbi smo se vrnili domov, kjer pa nas je zopet pričakal dež.
Dragi gasilci-izletniki,
slučajno sem našla vaše spletno mesto in bila seveda vesela vaše objave. Po Cerju sem vas sicer mogla zapustiti, a skupni izlet bo tudi meni ostal v lepem spominu.
Hvala za dobro družbo in nasvidenje!
Nataša