10. januarja smo se zbrali v gasilnem domu v Dobu z namenom, da prisluhnemo naši laični misijonarki Tini Zajc iz Podboršta o njenih triletnem delu v Angoli. Na vabilo se je odzvalo veliko krajanov, saj smo dvorano napolnili do zadnjega kotička.

Po kratki uvodni besedi o Tininem misijonu od jeseni 2010 do avgusta 2013, so zapeli še pevci MPZ Dob, na ogled pa je bila tudi razstava ročnih del delavnic, ki jih organizira Kulturno športno društvo Dob.

Po tem uvodnem delu smo besedo dali naši laični misijonarki Tini. Predstavila je Angolo kot državo in nadaljevala s podrobnostmi njenega delovanja. Obseg njenega dela je bil, kot smo lahko videli, zelo obsežen. Tina je sicer po poklicu slaščičarka, ampak njeno delo v Angoli je bilo več ali manj vse drugo, kot pekarija. Svoje znanje v slaščičarstvu je z veseljem prenašala na tamkajšnje ljudi in se poleg tega ukvarjala še z risanjem, katero ji je šlo prav odlično od rok. Veliko šol, cerkva, kapel in zidov, je Tina porisala s svojimi pomočniki, kot je rada imenovala »svoje« otroke, ki so imeli tudi nadarjeno roko za risanje in so ji z veseljem priskočili na pomoč. Preko tehnike risanja je učila še verouk in celo matematiko, »Le kako sem lahko učila matematiko, ko pa sem bila tu vedno najslabša?«, se je v šali spraševala Tina.

Ves čas bivanja v misijonih je bila Tina vpeta v številne aktivnosti, med drugim je vozila tamkajšnje učitelje poučevat v oddaljene šole, naučila se je tudi nekaj besed njihovega domačega jezika, čeprav uradno vsi govorijo portugalščino, katero pa se je Tina začela učiti še pred odhodom v misijone.

Ko se je Tina v misijonih po treh letih poslavljala in ko jih je pozdravila v njihovem materinem jeziku, jim je gotovo še bolj prirasla k srcu. Tam v daljni deželi je pustila veliko sledi, pokazala jim je veliko svojega znanja in spretnosti.

Povedala je kako je z darovi, ki jih je prejela ob podelitvi misijonskega križa pomagala pri izdelavi vodne vrtine za pitno vodo na misijonu, kar je bila velika pridobitev, saj so po vodo hodili v reko. S to pridobitvijo pa so v hišo dobili tudi kopalnico in WC.

Petkov večer je bil kar prekratek, da bi izvedeli vse o njenem delu, saj Tina pravi: »Kako naj pa spravim tri leta v nekaj ur?«

Tini se zahvaljujemo za prestavitev in ji želimo čim prijetnejšo »ponovno udomačitev«.

Na tej povezavi si lahko ogledate tudi fotografije Tininega ustvarjanja.
http://pgd-dob.si/galerija/galerija/album-2013/tinin-misijon-delovanje/

Galerija: