Pred leti smo naše staro gasilsko vozilo prodali gasilcem iz majhne vasice Brođani pri Karlovcu. Takrat so nam bili zelo hvaležni, ker smo bili pripravljeni počakati za plačilo kupnine. Od takrat naprej pa so naši prijatelji, saj so se potem pri nas še večkrat oglasili, ali pa smo jih obiskali mi. Letošnji gasilski izlet smo celo planirali tako, da smo jih lahko obiskali.
Izletniška pot nas je vodila proti na najjužnejšemu delu Slovenije, proti Beli Krajini, katero smo lahko opazovali ravno v prebujanju lepega dneva. Kavica ob poti nas je prijetno okrepčala, da smo se ravno dobro prebudili do mejnega prehoda, kjer so nas kljub vsemu čakali manjši zapleti.
Pot nas je potem popeljala mimo številnih hrvaških krajev, kjer smo še vedno lahko videli razdejanja, ki jih je pustila vojna. Naš glavni cilj pa je bil ogled naravnih znamenitosti in največjega narodnega parka – Plitvička jezera. Dan je bil prijetno topel in s soncem obsijan, lovili smo še zadnje poletne žarke. Na ogled jezer smo se podali po skoraj najdaljši poti, kar pa nas ni niti malo oviralo, saj smo imeli res čudoviti razgled in pogled, na stvarstvo in naravo. Plitvice so se nam pokazale v vsej svoji lepoti, ki jo premore narava. Šestnajst jezer v čudovito modrozelenih pastelnih barvah, se v slapovih zliva drugo v drugo in ustvarjajo čudovito, edinstveno in neponovljivo celoto. Jezera povezujejo steze in potke, kar nam je omogočilo, da smo lahko še čisto od blizu spoznali in uživali v lepoti in miru tega naravnega pojava.
Vznemirjeni in rahlo utrujeno od naravne lepote, smo si na poti proti Karlovcu ogledali še muzej na prostem, posvečen domovinski vojni, ki je pustošila v zadnjem desetletju, prejšnjega stoletja. Še vedno so sledi, ki jih je v teh krajih pustila vojna in še vedno so prisotne posledice razseljevanja po nacionalnosti.
Iz Karlovca smo se usmerili v nekaj kilometrov oddaljeno vasico Brođani, to je odmaknjena vasica, ki leži na desnem bregu mejne reke Kolpe. Mejna, ne samo zato, ker na delu svojega toka deli Slovenijo in Hrvaško, ampak predvsem zato, ker so v preteklosti iz juga in iz severa nekako do nje pogosto vdirale tuje vojske. Tam smo si ogledali obnovljeni bunker iz časov italijanske okupacije v drugi svetovni vojni, ki pa stoji v neposredni bližini železniškega mostu, ki je bil porušen v zadnji vojni. Od tod so se do gasilnega doma naših prijateljev nekateri podali kar peš. Pred gasilnim domom nas je že čakal naš nekdanji gasilski avto, lepo urejen in obnovljen gasilni dom in seveda gostoljubni domačini, ki so nas prijazno sprejeli in postregli. Obložene mize so nas prijetno okrepčale, prijateljsko smo pokramljali z našimi prijatelji in čas je že bil, da smo se po prijetno napornem dnevu odpeljali proti domu.
Da pa je bil letošnji gasilski izlet popolnejši, pa je poskrbel, lahko bi rekli, naš prijatelj Željko Grubač. Pridružil se nam je v Karlovcu in nas spremljal skozi celi dan in nam razkazal znamenitosti njihove krajine in tudi marsikaj povedal. Spoznali smo, da je zanimiv sogovornik, ustrežljiv možaka, ter pripravljen na sodelovanje. Sam je aktiven kar v petih društvih. Kot dolgoletni gasilski predsednik, sedaj predsednik lovcev, kulturnega društva in še kaj. Veliko nam je pripovedoval o domovinski vojni in njegovem delovanju pri obnovi domačega kraja, obnovi gasilnega doma, aktivnosti v naravovarstveni organizaciji itd. Skratka, spoznali smo, da je aktiven na vseh področjih in povsod zelo iznajdljiv.
Lahko bi rekli, da se gasilsko leto končuje z oktobrom, mesecem požarne varnosti. Gasilci iz Doba pa si bomo leto 2013 zapomnili predvsem po izredno uspešni veselici z Modrijani in seveda z izletom, ki je bil dobro pripravljen. Udeležba na izletu je bila velika, saj je bil avtobus prekratek in smo si zato sposodili še vozilo za dodatnih 9 potnikov. To vozilo pa je še dodatno služilo svojemu namenu. Marko ne bi bil Marko, če ne bi v vozilo postavil »mobilni avtomat za točeno Laško«.
