V okviru letošnje občinske proslave, ki je sledila nizu postavitev 12-ih INFO točk po vseh KS v občini Ivančna Gorica, je bila predvidena tudi predstavitev posamezne KS na omenjeni proslavi. KS Dob sta predstavili naši mladi krajanki Nika Bregar iz Sel pri Dobu in Sara Verbič iz Doba. Najprej sta v nekaj stavkih povzeli vsebino zgibanke, ki je nastala o KS, potem pa sta recitirali pesem našega dolenjskega rojaka Toneta Pavčka »Moj rojstni kraj«. Nika in Sara sta svoje delo in poslanstvo odlično opravili. Samozavestno, ponosno in z jasnim glasom sta zastopali KS Dob. V pripravi nastopa sta sodelovale Breda Kramar in Tatjan Škrabec, skromna peščica krajanov KS Dob pa je držala pesti v dvorani, da se jim ne bi kaj zataknilo.
Naša predstavitev na občinski proslavi v Stični 25. maja 2012:
»Po Krajevni skupnosti Dob bi vas vse najraje kar popeljali, da se prepričate o lepoti naših vasi, o ohranjenih podružničnih cerkvah pražupnije Šentvid, da spoznate dobsko in hrastuško uvalo ali pa štiri ponorne jame.
Zato sva se odločili, da vam zdaj predstaviva nekaj drobcev žive dediščine, torej naše šege in navade.
V naših krajih sta se ohranili dve zanimivi lokalni šegi: nošenje Marije in izdelava cvetnonedeljskih butar. Obe sodita med šege in navade cerkvenega leta.
Prva šega se je ohranila v Hrastovem Dolu, je zelo stara in ni bila nikoli prekinjena. Gre za devetdnevno adventno pobožnost, pri kateri se domačini spominjajo potovanja noseče Marije in Jožefa v Betlehem.
Posebnost druge šege je povezana z izdelovanjem velikih soseskinih cvetnonedeljskih butar. Za izdelavo butar uporabljajo vse potrebne sestavine, to so enoletne leskove šibe, mačice, bršljan, popkovino, »žingerl«, virh in brin.. Izdelano velikanko nato odpeljejo cvetno nedeljo k blagoslovu v župnijsko cerkev, kjer tudi ostane in krasi cerkev v velikonočnem času.
Med tako imenovanimi sodobnimi šegami in navadami izstopata dve:
Tradicionalno tekmovanje koscev na Lučarjevem Kalu vsako leto spomladi organizira Turistično društvo Grča. Tekmovanje koscev je bilo prvič organizirano že leta 1994.
Več kot desetletno tradicijo pa ima tudi nogometna tekma med suhimi in debelimi, ki ga organizira Prostovoljno gasilsko društvo Dob. To je pravi nogometni spektakel, ki v soseščini nima konkurence.
O lepoti dolenjske pokrajine pa so pisali mnogi pesniki in pisatelji. Nama je najljubši naš rojak Tone Pavček, ki je rad prihajal tudi v Šentvid. Zato bova zaključili kar z njegovo pesmijo o Dolenjski.
.
Tone Pavček:
“Moj rojstni kraj
Nekje na Dolenjskem so kraji,
kjer dosti je trnja in dosti rož,
a zemlja je žena, ki že s smehljaji
vžge srca najtrdnejših mož.
Tam pesmi so pisana polja,
verzi samotne ozke poti
in trdna, nezmagana volja
kot ritem povsod valovi.
Tam žita, do prsi visoka,
vsako poletje šume
in vsaka dlan je topla, široka,
kot so široki in dobri ljudje.
Iste prastare podobe na steni
in večno enake skrbi;
življenje, ki tre se in peni
in zvon, ki le tole doni:
Nekje na Dolenjskem so kraji,
Hiša vinograd, košček polja…
Tam so meseci sami maji,
Tam sem nekoč bil doma.”
